Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v veči

• Panamski kanal ustvarja kar tretjino celotnega prihodka gospodarstva Paname.

• Prva ladja, ki je prečkala kanal, je bila tovorna ladja Ancon, 15. avgusta 1914.

• Panamski prekop je postal najdražji projekt v ameriški zgodovini.

• Panama se ponaša z najstarejšim in najdaljšim neprekinjeno delujočim mestnim svetom na ameriški celini.

• Panamski klobuk je v resnici izdelan v Ekvadorju.

• V Panami lahko v istem dnevu plavate v Atlantskem in Tihem oceanu.

• Imajo najstarejšo neprekinjeno delujočo železnico.

• Panama je edino glavno mesto, ki ima deževni gozd znotraj mestnih meja

Študija raziskovalcev iz OpenAI in MIT kaže, da nekateri ljudje postajajo zasvojeni s pogovori z umetno inteligenco. Pri njenih stalnih uporabnikih so opazili znake, podobne klasični odvisnosti: obsesivno razmišljanje o aplikaciji, nervozo, ko je ne uporabljajo, čustveno navezanost in celo nihanja razpoloženja. Mnogi od njih so osamljeni in jim ChatGPT postane prijatelj, poslušalec ali svetovalec. Večina uporabnikov takih težav nima – a ko umetna inteligenca začne nadomeščati resnične pogovore in lastno razmišljanje, se hitro znajdemo v svetu, kjer se človek raje zaupa računalniku kot drugim ljudem. Je to šele začetek »digitalne odvisnosti nove generacije«?

Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Vascular and Interventional Neurology, je pokazala, da ljudi, ki so kdaj imeli mačko, kar za 37 odstotkov manj ogroža smrt zaradi srčnega infarkta kot tiste, ki nikoli niso imeli mačke. V dvajsetletni študiji, ki je zajela več kot štiri tisoč udeležencev, so raziskovalci upoštevali dejavnike, kot so starost, spol, krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, a povezava je ostala. Raziskovalci menijo, da mačke morda pomirjajo lastnike in s tem dobesedno »mehčajo« njihova srca.

V osrčju avstralskega gorovja Blue Mountains stoji kamnita »Sfinga« – nenavadna »naravna« formacija, ki kot tihi stražar bdi nad dolino Jamison. Postavljen na robu prepada s svojo mogočno silhueto iz ene perspektive spominja na človeško podobo, iz druge pa s svojo skoraj staljeno strukturo vzbuja občutek starodavne skrivnosti. Je to res le naključje geoloških procesov ali pa gre morda za kamniti zapis nekega davnega spomina, ki nam skozi obliko in tišino šepeta o času, ki smo ga pozabili?

Zamisel za QR kodo, ki danes poganja digitalni svet, se je rodila v japonskem podjetju Denso Wave leta 1994. Njen izumitelj, inženir Masahiro Hara, je med igranjem starodavne strateške igre go opazoval črno-bele kamenčke na mreži in dobil navdih: na podoben način bi lahko shranjevali informacije – v vzorcu pik, ki ga je mogoče hitro brati z vseh smeri. Cilj je bil pospešiti sledenje avtomobilskim delom v tovarnah Toyote, kjer so bile črtne kode prepočasne. QR koda lahko shrani več kot sedem tisoč znakov in deluje tudi, če je do 30-odstotno poškodovana. Iz igre go je nastal ključ globalne komunikacije.

Znanstveniki že desetletja poskušajo razumeti skrivnosten pojav, imenovan kvantno tuneliranje – pojav, pri katerem delci prehajajo skozi ovire, čeprav za to nimajo dovolj energije. Nedavne meritve so pokazale nekaj osupljivega: delci se na drugi strani pojavijo hitreje, kot bi tja lahko prišla svetloba. Nemška fizika Patrik Schach in Enno Giese s Tehnične univerze v Darmstadtu menita, da delci skozi oviro potujejo skoraj brez časovne zamude – njihov »čas potovanja« je lahko celo nič. To bi pomenilo, da v kvantnem svetu morda obstajajo procesi, ki presegajo mejo svetlobne hitrosti. A večina znanstvenikov opozarja, da to ne pomeni, da se informacija ali energija res giblje hitreje od svetlobe – le da naš način merjenja časa pri teh mikroskopskih pojavih morda ne deluje tako, kot si mislimo. Se svet v resnici obnaša hitreje, kot nam dovoljuje Einsteinova fizika?

Nasin teleskop Jamesa Webba je posnel nekaj, kar bi lahko spremenilo vse, kar vemo o vesolju. Zaznal je galaksije, ki so nastale neverjetno zgodaj, že 250 milijonov let po velikem poku, in med njimi celo spiralne galaksije, ki naj bi se pojavile šele po milijardah let. Še bolj nenavadno pa je, da se dve tretjini opazovanih galaksij vrti v isto smer. Po teoriji bi moralo biti njihovo vrtenje naključno, a očitno ni. Nekateri znanstveniki zato domnevajo, da naše celotno vesolje morda obstaja znotraj ogromne črne luknje, katere vrtenje določa gibanje vsega v njej. Če imajo prav, potem smo vsi – planeti, zvezde in galaksije – del vrtinca znotraj vesoljske pošasti.

Znanstveniki so odkrili, da po smrti človekovega organizma nekatere celice še ne umrejo takoj, temveč se še kar naprej obnavljajo, prilagajajo in celo tvorijo nove večcelične strukture, če so jim le na voljo hranila, kisik in bioelektrika. V raziskavi, objavljeni v reviji Popular Mechanics, strokovnjaki namigujejo, da bi te »preživele« celice lahko imele obliko lastne zavesti, ločene od telesa. Takšna celična inteligenca bi lahko preoblikovala medicino, presaditve organov in naše razumevanje samega življenja. Ali delci nas živijo naprej tudi takrat, ko naše telo že umre?

Nova raziskava potrjuje, da znameniti Mandelov učinek resnično obstaja. Gre za pojav, ko se množice ljudi enako »napačno« spomnijo dogodkov, besed ali slik – kot da bi živeli v vzporedni resničnosti. Primer? Mnogi so prepričani, da je pokemon Pikachu imel črn konec repa, ali da je v logotipu družabne igre Monopoly mož nosil monokel, pa ga nikoli ni. Znanstveniki, ki so raziskavo objavili v reviji i-Perception, priznavajo, da tega pojava ne znajo razložiti; ne gre le za zmeden spomin, ampak za kolektivni občutek drugačne preteklosti. Zakaj se tolikšen del ljudi spominja iste »napačne resničnosti«? Je naš spomin nezanesljiv – ali pa res obstaja več različic sveta?

Znanstveniki z Univerze v Southamptonu so uspeli vdelati celoten človeški genom – vse tri milijarde črk naše DNK – v droben steklen kristal, velik kot kovanec. Ta »5D kristal« lahko shrani do 360 terabajtov podatkov in ostane berljiv več milijard let, celo pri temperaturah do tisoč stopinj Celzija. Podatki so vrezani v petih dimenzijah, treh prostorskih in dveh optičnih, kar omogoča izjemno gostoto zapisa. Poleg DNK je v kristalu zapisan tudi slikovni »ključ«, ki razlaga kemijske elemente in strukturo dvojne vijačnice, da bi bodoče civilizacije lahko razumele, kaj vsebuje. Kristal je shranjen v arhivu Memory of Mankind v avstrijskem Hallstattu – kot sporočilo prihodnosti, če bi človeštvo nekoč izginilo.

Objavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 117/2025 z dne 9.9.2025 zaradi članka z naslovom Marko Odlazek in »jadralna ekipa« GZS tožijo novinarja Luko Perša za 70,000,00 EUR! objavljen dne 15.2.2024 v spletnem mediju Prava.si in sicer se glasi:

»Marko Odlazek nikoli ni bil partner Polke Bošković v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. Polka Bošković tudi ni nikoli vodila poslov Marku Odlazku, saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo.«


Uredil in objavil Luka Perš

Za vse, ki ste po napornem dnevu brez energije, utrujeni, slabe volje ali vas muči celo visok pritisk, imamo preprost recept za naravno poživilo, ki obljublja več kot le dvig energije. Gre za napitek iz vsakodnevnih sestavin, za katere niti ne bi pomislili, kako zdravilne učinke imajo lahko skupaj – še posebej, če jih pripravite na poseben način. Ta preizkušen napitek lahko očisti vaše telo, osveži možgane in pripomore k boljšemu počutju, priprava pa vam bo vzela le nekaj minut. Vas zanima, kako ga pripraviti in katere skrivnosti skriva? Preberite si več v našem članku in odkrijte, kako si lahko povsem naravno izboljšate dan!

🤔

#vemkajjem #bananezaboljšispanec #cimetzablaženjetelesa #kuhanabananascimetom #napitekzačiščenjemožganov #poživilozateloinmožgane

https://vemkajjem.si/clanek5811

Česen ni le nepogrešljiva sestavina v kuhinji, ampak so mu naši predniki pripisovali celo čudežne zdravilne moči – od zaščite pred slabim zrakom do krepitve imunskega sistema med sodobnimi pandemijami. Posebej zanimivo je, da je v času krize močno narasla tudi njegova poraba, kar kaže, da zaupanje vanj ne pojenja že več kot tisočletje. A čeprav vemo, kako pomemben je za zdravje, pa se danes pojavlja zelo praktično vprašanje, ki je marsikoga presenetilo: ali je res dobro, da česen shranjujemo v hladilniku še preden ga sploh narežemo? Odkrijte presenetljive odgovore in preverite, ali tudi vi morda delate napako, ki lahko vpliva na svežino in okus te nepogrešljive začimbe!

🤔

#vemkajjem #alicin #česen #encim #hladilnik #zdravje

https://vemkajjem.si/clanek8207

Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v veči

• Panamski kanal ustvarja kar tretjino celotnega prihodka gospodarstva Paname.

• Prva ladja, ki je prečkala kanal, je bila tovorna ladja Ancon, 15. avgusta 1914.

• Panamski prekop je postal najdražji projekt v ameriški zgodovini.

• Panama se ponaša z najstarejšim in najdaljšim neprekinjeno delujočim mestnim svetom na ameriški celini.

• Panamski klobuk je v resnici izdelan v Ekvadorju.

• V Panami lahko v istem dnevu plavate v Atlantskem in Tihem oceanu.

• Imajo najstarejšo neprekinjeno delujočo železnico.

• Panama je edino glavno mesto, ki ima deževni gozd znotraj mestnih meja

Študija raziskovalcev iz OpenAI in MIT kaže, da nekateri ljudje postajajo zasvojeni s pogovori z umetno inteligenco. Pri njenih stalnih uporabnikih so opazili znake, podobne klasični odvisnosti: obsesivno razmišljanje o aplikaciji, nervozo, ko je ne uporabljajo, čustveno navezanost in celo nihanja razpoloženja. Mnogi od njih so osamljeni in jim ChatGPT postane prijatelj, poslušalec ali svetovalec. Večina uporabnikov takih težav nima – a ko umetna inteligenca začne nadomeščati resnične pogovore in lastno razmišljanje, se hitro znajdemo v svetu, kjer se človek raje zaupa računalniku kot drugim ljudem. Je to šele začetek »digitalne odvisnosti nove generacije«?

Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Vascular and Interventional Neurology, je pokazala, da ljudi, ki so kdaj imeli mačko, kar za 37 odstotkov manj ogroža smrt zaradi srčnega infarkta kot tiste, ki nikoli niso imeli mačke. V dvajsetletni študiji, ki je zajela več kot štiri tisoč udeležencev, so raziskovalci upoštevali dejavnike, kot so starost, spol, krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, a povezava je ostala. Raziskovalci menijo, da mačke morda pomirjajo lastnike in s tem dobesedno »mehčajo« njihova srca.

V osrčju avstralskega gorovja Blue Mountains stoji kamnita »Sfinga« – nenavadna »naravna« formacija, ki kot tihi stražar bdi nad dolino Jamison. Postavljen na robu prepada s svojo mogočno silhueto iz ene perspektive spominja na človeško podobo, iz druge pa s svojo skoraj staljeno strukturo vzbuja občutek starodavne skrivnosti. Je to res le naključje geoloških procesov ali pa gre morda za kamniti zapis nekega davnega spomina, ki nam skozi obliko in tišino šepeta o času, ki smo ga pozabili?

Zamisel za QR kodo, ki danes poganja digitalni svet, se je rodila v japonskem podjetju Denso Wave leta 1994. Njen izumitelj, inženir Masahiro Hara, je med igranjem starodavne strateške igre go opazoval črno-bele kamenčke na mreži in dobil navdih: na podoben način bi lahko shranjevali informacije – v vzorcu pik, ki ga je mogoče hitro brati z vseh smeri. Cilj je bil pospešiti sledenje avtomobilskim delom v tovarnah Toyote, kjer so bile črtne kode prepočasne. QR koda lahko shrani več kot sedem tisoč znakov in deluje tudi, če je do 30-odstotno poškodovana. Iz igre go je nastal ključ globalne komunikacije.

Znanstveniki že desetletja poskušajo razumeti skrivnosten pojav, imenovan kvantno tuneliranje – pojav, pri katerem delci prehajajo skozi ovire, čeprav za to nimajo dovolj energije. Nedavne meritve so pokazale nekaj osupljivega: delci se na drugi strani pojavijo hitreje, kot bi tja lahko prišla svetloba. Nemška fizika Patrik Schach in Enno Giese s Tehnične univerze v Darmstadtu menita, da delci skozi oviro potujejo skoraj brez časovne zamude – njihov »čas potovanja« je lahko celo nič. To bi pomenilo, da v kvantnem svetu morda obstajajo procesi, ki presegajo mejo svetlobne hitrosti. A večina znanstvenikov opozarja, da to ne pomeni, da se informacija ali energija res giblje hitreje od svetlobe – le da naš način merjenja časa pri teh mikroskopskih pojavih morda ne deluje tako, kot si mislimo. Se svet v resnici obnaša hitreje, kot nam dovoljuje Einsteinova fizika?

Nasin teleskop Jamesa Webba je posnel nekaj, kar bi lahko spremenilo vse, kar vemo o vesolju. Zaznal je galaksije, ki so nastale neverjetno zgodaj, že 250 milijonov let po velikem poku, in med njimi celo spiralne galaksije, ki naj bi se pojavile šele po milijardah let. Še bolj nenavadno pa je, da se dve tretjini opazovanih galaksij vrti v isto smer. Po teoriji bi moralo biti njihovo vrtenje naključno, a očitno ni. Nekateri znanstveniki zato domnevajo, da naše celotno vesolje morda obstaja znotraj ogromne črne luknje, katere vrtenje določa gibanje vsega v njej. Če imajo prav, potem smo vsi – planeti, zvezde in galaksije – del vrtinca znotraj vesoljske pošasti.

Znanstveniki so odkrili, da po smrti človekovega organizma nekatere celice še ne umrejo takoj, temveč se še kar naprej obnavljajo, prilagajajo in celo tvorijo nove večcelične strukture, če so jim le na voljo hranila, kisik in bioelektrika. V raziskavi, objavljeni v reviji Popular Mechanics, strokovnjaki namigujejo, da bi te »preživele« celice lahko imele obliko lastne zavesti, ločene od telesa. Takšna celična inteligenca bi lahko preoblikovala medicino, presaditve organov in naše razumevanje samega življenja. Ali delci nas živijo naprej tudi takrat, ko naše telo že umre?

Nova raziskava potrjuje, da znameniti Mandelov učinek resnično obstaja. Gre za pojav, ko se množice ljudi enako »napačno« spomnijo dogodkov, besed ali slik – kot da bi živeli v vzporedni resničnosti. Primer? Mnogi so prepričani, da je pokemon Pikachu imel črn konec repa, ali da je v logotipu družabne igre Monopoly mož nosil monokel, pa ga nikoli ni. Znanstveniki, ki so raziskavo objavili v reviji i-Perception, priznavajo, da tega pojava ne znajo razložiti; ne gre le za zmeden spomin, ampak za kolektivni občutek drugačne preteklosti. Zakaj se tolikšen del ljudi spominja iste »napačne resničnosti«? Je naš spomin nezanesljiv – ali pa res obstaja več različic sveta?

Znanstveniki z Univerze v Southamptonu so uspeli vdelati celoten človeški genom – vse tri milijarde črk naše DNK – v droben steklen kristal, velik kot kovanec. Ta »5D kristal« lahko shrani do 360 terabajtov podatkov in ostane berljiv več milijard let, celo pri temperaturah do tisoč stopinj Celzija. Podatki so vrezani v petih dimenzijah, treh prostorskih in dveh optičnih, kar omogoča izjemno gostoto zapisa. Poleg DNK je v kristalu zapisan tudi slikovni »ključ«, ki razlaga kemijske elemente in strukturo dvojne vijačnice, da bi bodoče civilizacije lahko razumele, kaj vsebuje. Kristal je shranjen v arhivu Memory of Mankind v avstrijskem Hallstattu – kot sporočilo prihodnosti, če bi človeštvo nekoč izginilo.

Objavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 117/2025 z dne 9.9.2025 zaradi članka z naslovom Marko Odlazek in »jadralna ekipa« GZS tožijo novinarja Luko Perša za 70,000,00 EUR! objavljen dne 15.2.2024 v spletnem mediju Prava.si in sicer se glasi:

»Marko Odlazek nikoli ni bil partner Polke Bošković v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. Polka Bošković tudi ni nikoli vodila poslov Marku Odlazku, saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo.«


Uredil in objavil Luka Perš

Za vse, ki ste po napornem dnevu brez energije, utrujeni, slabe volje ali vas muči celo visok pritisk, imamo preprost recept za naravno poživilo, ki obljublja več kot le dvig energije. Gre za napitek iz vsakodnevnih sestavin, za katere niti ne bi pomislili, kako zdravilne učinke imajo lahko skupaj – še posebej, če jih pripravite na poseben način. Ta preizkušen napitek lahko očisti vaše telo, osveži možgane in pripomore k boljšemu počutju, priprava pa vam bo vzela le nekaj minut. Vas zanima, kako ga pripraviti in katere skrivnosti skriva? Preberite si več v našem članku in odkrijte, kako si lahko povsem naravno izboljšate dan!

🤔

#vemkajjem #bananezaboljšispanec #cimetzablaženjetelesa #kuhanabananascimetom #napitekzačiščenjemožganov #poživilozateloinmožgane

https://vemkajjem.si/clanek5811

Česen ni le nepogrešljiva sestavina v kuhinji, ampak so mu naši predniki pripisovali celo čudežne zdravilne moči – od zaščite pred slabim zrakom do krepitve imunskega sistema med sodobnimi pandemijami. Posebej zanimivo je, da je v času krize močno narasla tudi njegova poraba, kar kaže, da zaupanje vanj ne pojenja že več kot tisočletje. A čeprav vemo, kako pomemben je za zdravje, pa se danes pojavlja zelo praktično vprašanje, ki je marsikoga presenetilo: ali je res dobro, da česen shranjujemo v hladilniku še preden ga sploh narežemo? Odkrijte presenetljive odgovore in preverite, ali tudi vi morda delate napako, ki lahko vpliva na svežino in okus te nepogrešljive začimbe!

🤔

#vemkajjem #alicin #česen #encim #hladilnik #zdravje

https://vemkajjem.si/clanek8207

Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v veči

• Panamski kanal ustvarja kar tretjino celotnega prihodka gospodarstva Paname.

• Prva ladja, ki je prečkala kanal, je bila tovorna ladja Ancon, 15. avgusta 1914.

• Panamski prekop je postal najdražji projekt v ameriški zgodovini.

• Panama se ponaša z najstarejšim in najdaljšim neprekinjeno delujočim mestnim svetom na ameriški celini.

• Panamski klobuk je v resnici izdelan v Ekvadorju.

• V Panami lahko v istem dnevu plavate v Atlantskem in Tihem oceanu.

• Imajo najstarejšo neprekinjeno delujočo železnico.

• Panama je edino glavno mesto, ki ima deževni gozd znotraj mestnih meja

Študija raziskovalcev iz OpenAI in MIT kaže, da nekateri ljudje postajajo zasvojeni s pogovori z umetno inteligenco. Pri njenih stalnih uporabnikih so opazili znake, podobne klasični odvisnosti: obsesivno razmišljanje o aplikaciji, nervozo, ko je ne uporabljajo, čustveno navezanost in celo nihanja razpoloženja. Mnogi od njih so osamljeni in jim ChatGPT postane prijatelj, poslušalec ali svetovalec. Večina uporabnikov takih težav nima – a ko umetna inteligenca začne nadomeščati resnične pogovore in lastno razmišljanje, se hitro znajdemo v svetu, kjer se človek raje zaupa računalniku kot drugim ljudem. Je to šele začetek »digitalne odvisnosti nove generacije«?

Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Vascular and Interventional Neurology, je pokazala, da ljudi, ki so kdaj imeli mačko, kar za 37 odstotkov manj ogroža smrt zaradi srčnega infarkta kot tiste, ki nikoli niso imeli mačke. V dvajsetletni študiji, ki je zajela več kot štiri tisoč udeležencev, so raziskovalci upoštevali dejavnike, kot so starost, spol, krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, a povezava je ostala. Raziskovalci menijo, da mačke morda pomirjajo lastnike in s tem dobesedno »mehčajo« njihova srca.

V osrčju avstralskega gorovja Blue Mountains stoji kamnita »Sfinga« – nenavadna »naravna« formacija, ki kot tihi stražar bdi nad dolino Jamison. Postavljen na robu prepada s svojo mogočno silhueto iz ene perspektive spominja na človeško podobo, iz druge pa s svojo skoraj staljeno strukturo vzbuja občutek starodavne skrivnosti. Je to res le naključje geoloških procesov ali pa gre morda za kamniti zapis nekega davnega spomina, ki nam skozi obliko in tišino šepeta o času, ki smo ga pozabili?

Zamisel za QR kodo, ki danes poganja digitalni svet, se je rodila v japonskem podjetju Denso Wave leta 1994. Njen izumitelj, inženir Masahiro Hara, je med igranjem starodavne strateške igre go opazoval črno-bele kamenčke na mreži in dobil navdih: na podoben način bi lahko shranjevali informacije – v vzorcu pik, ki ga je mogoče hitro brati z vseh smeri. Cilj je bil pospešiti sledenje avtomobilskim delom v tovarnah Toyote, kjer so bile črtne kode prepočasne. QR koda lahko shrani več kot sedem tisoč znakov in deluje tudi, če je do 30-odstotno poškodovana. Iz igre go je nastal ključ globalne komunikacije.

Znanstveniki že desetletja poskušajo razumeti skrivnosten pojav, imenovan kvantno tuneliranje – pojav, pri katerem delci prehajajo skozi ovire, čeprav za to nimajo dovolj energije. Nedavne meritve so pokazale nekaj osupljivega: delci se na drugi strani pojavijo hitreje, kot bi tja lahko prišla svetloba. Nemška fizika Patrik Schach in Enno Giese s Tehnične univerze v Darmstadtu menita, da delci skozi oviro potujejo skoraj brez časovne zamude – njihov »čas potovanja« je lahko celo nič. To bi pomenilo, da v kvantnem svetu morda obstajajo procesi, ki presegajo mejo svetlobne hitrosti. A večina znanstvenikov opozarja, da to ne pomeni, da se informacija ali energija res giblje hitreje od svetlobe – le da naš način merjenja časa pri teh mikroskopskih pojavih morda ne deluje tako, kot si mislimo. Se svet v resnici obnaša hitreje, kot nam dovoljuje Einsteinova fizika?

Nasin teleskop Jamesa Webba je posnel nekaj, kar bi lahko spremenilo vse, kar vemo o vesolju. Zaznal je galaksije, ki so nastale neverjetno zgodaj, že 250 milijonov let po velikem poku, in med njimi celo spiralne galaksije, ki naj bi se pojavile šele po milijardah let. Še bolj nenavadno pa je, da se dve tretjini opazovanih galaksij vrti v isto smer. Po teoriji bi moralo biti njihovo vrtenje naključno, a očitno ni. Nekateri znanstveniki zato domnevajo, da naše celotno vesolje morda obstaja znotraj ogromne črne luknje, katere vrtenje določa gibanje vsega v njej. Če imajo prav, potem smo vsi – planeti, zvezde in galaksije – del vrtinca znotraj vesoljske pošasti.

Znanstveniki so odkrili, da po smrti človekovega organizma nekatere celice še ne umrejo takoj, temveč se še kar naprej obnavljajo, prilagajajo in celo tvorijo nove večcelične strukture, če so jim le na voljo hranila, kisik in bioelektrika. V raziskavi, objavljeni v reviji Popular Mechanics, strokovnjaki namigujejo, da bi te »preživele« celice lahko imele obliko lastne zavesti, ločene od telesa. Takšna celična inteligenca bi lahko preoblikovala medicino, presaditve organov in naše razumevanje samega življenja. Ali delci nas živijo naprej tudi takrat, ko naše telo že umre?

Nova raziskava potrjuje, da znameniti Mandelov učinek resnično obstaja. Gre za pojav, ko se množice ljudi enako »napačno« spomnijo dogodkov, besed ali slik – kot da bi živeli v vzporedni resničnosti. Primer? Mnogi so prepričani, da je pokemon Pikachu imel črn konec repa, ali da je v logotipu družabne igre Monopoly mož nosil monokel, pa ga nikoli ni. Znanstveniki, ki so raziskavo objavili v reviji i-Perception, priznavajo, da tega pojava ne znajo razložiti; ne gre le za zmeden spomin, ampak za kolektivni občutek drugačne preteklosti. Zakaj se tolikšen del ljudi spominja iste »napačne resničnosti«? Je naš spomin nezanesljiv – ali pa res obstaja več različic sveta?

Znanstveniki z Univerze v Southamptonu so uspeli vdelati celoten človeški genom – vse tri milijarde črk naše DNK – v droben steklen kristal, velik kot kovanec. Ta »5D kristal« lahko shrani do 360 terabajtov podatkov in ostane berljiv več milijard let, celo pri temperaturah do tisoč stopinj Celzija. Podatki so vrezani v petih dimenzijah, treh prostorskih in dveh optičnih, kar omogoča izjemno gostoto zapisa. Poleg DNK je v kristalu zapisan tudi slikovni »ključ«, ki razlaga kemijske elemente in strukturo dvojne vijačnice, da bi bodoče civilizacije lahko razumele, kaj vsebuje. Kristal je shranjen v arhivu Memory of Mankind v avstrijskem Hallstattu – kot sporočilo prihodnosti, če bi človeštvo nekoč izginilo.

Objavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 117/2025 z dne 9.9.2025 zaradi članka z naslovom Marko Odlazek in »jadralna ekipa« GZS tožijo novinarja Luko Perša za 70,000,00 EUR! objavljen dne 15.2.2024 v spletnem mediju Prava.si in sicer se glasi:

»Marko Odlazek nikoli ni bil partner Polke Bošković v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. Polka Bošković tudi ni nikoli vodila poslov Marku Odlazku, saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo.«


Uredil in objavil Luka Perš

Za vse, ki ste po napornem dnevu brez energije, utrujeni, slabe volje ali vas muči celo visok pritisk, imamo preprost recept za naravno poživilo, ki obljublja več kot le dvig energije. Gre za napitek iz vsakodnevnih sestavin, za katere niti ne bi pomislili, kako zdravilne učinke imajo lahko skupaj – še posebej, če jih pripravite na poseben način. Ta preizkušen napitek lahko očisti vaše telo, osveži možgane in pripomore k boljšemu počutju, priprava pa vam bo vzela le nekaj minut. Vas zanima, kako ga pripraviti in katere skrivnosti skriva? Preberite si več v našem članku in odkrijte, kako si lahko povsem naravno izboljšate dan!

🤔

#vemkajjem #bananezaboljšispanec #cimetzablaženjetelesa #kuhanabananascimetom #napitekzačiščenjemožganov #poživilozateloinmožgane

https://vemkajjem.si/clanek5811

Česen ni le nepogrešljiva sestavina v kuhinji, ampak so mu naši predniki pripisovali celo čudežne zdravilne moči – od zaščite pred slabim zrakom do krepitve imunskega sistema med sodobnimi pandemijami. Posebej zanimivo je, da je v času krize močno narasla tudi njegova poraba, kar kaže, da zaupanje vanj ne pojenja že več kot tisočletje. A čeprav vemo, kako pomemben je za zdravje, pa se danes pojavlja zelo praktično vprašanje, ki je marsikoga presenetilo: ali je res dobro, da česen shranjujemo v hladilniku še preden ga sploh narežemo? Odkrijte presenetljive odgovore in preverite, ali tudi vi morda delate napako, ki lahko vpliva na svežino in okus te nepogrešljive začimbe!

🤔

#vemkajjem #alicin #česen #encim #hladilnik #zdravje

https://vemkajjem.si/clanek8207